Zgodovina Parfumov

 

Zgodovina parfumov

ZGODOVINA PARFUMOV

Zgodovina parfumov se je začela tedaj, ko je prazgodovinski človek odkril ogenj in ugotovil, da nekatere vrste lesa, zlasti smolnate, med gorenjem dajejo prijeten vonj.

Šele prdeče približno sto leti je znanost s področja organske kemije prvič pomembno vplivala na umetnost priprave parfumov. Moderna parfumerija je torej stara sto let. Njen naprdečeek se je večal hkrati z razvojem organske kemije, ki omogoča sintezo številnih novih aromatičnih spojin. Te se uporabljajo v parfumeriji za izdelavo novih, prijetnih vonjev.

Danes je večina dišav sintetičnega izvora.

Strokovnjaki na področju parfumerije imajo opravka s številnimi naravnimi in sintetičnimi spojinami, ki so sestavine parfumov. Končna dišava lahko vsebuje veliko različnih spojin: med 40 in 300.

Parfum sestoji iz eteričnih olj, ki jih lahko razvrstimo v tri osnovne note.

ZGORNJE NOTE:
čas delovanja: nekaj minut, eterična olja hitro izhlapijo
SREDNJE NOTE:
čas delovanja: nekaj ur, eterična olja hitro izhlapijo
OSNOVNE NOTE:
čas delovanja: najdlje, eterična olja je najlažje spoznati

Piesse, franconski parfumar iz 19.stoletja, je izdelal sistem, po katerem je razvrstil vonje v lestvico zgornjih, srdečenjih in osnovnih not, ki se ujemajo z notami na notnem črtovju. Te kategorije tudi določajo, kako dolgo traja, da eterično olje izhlapi.

Zgornje note dišav sestavljajo hlapne spojine, ki povzročajo bistveni vtis neke dišave. Ti parfumi vključujejo sveža olja citrusov, začimbe in zelene dele rastlin. Čas delovanja je nekaj minut.

Srednje note vključujejo različna olja rastlinskih cvetov, ki so Srednje hlapna. Vonj zaznava zelo dolgo od začetka stika 1 -7 ur. Osnovne note vključujejo vonjave mošusa in sandalovine. Te sestavine so slabo hlapne.

Pomembno je, da hlapne sestavine zgornjih not harmonično in počasi prehajajo v vonjave osrdečenjih oziroma nižjih not.

Nekatere teh spojin imajo tudi dodatno vlogo da "držijo" osnovne sestavine skupaj. To so tako imenovani fiksatorji. Te sestavine se povezujejo z ostalimi sestavinami parfuma. Njihove težje molekule vežejo lažje molekule eteričnih olj in s tem preprečujejo prehitro izhlapevanje, ki bi pokvarilo harmonijo dišeče zmesi.

Takšna primera sta mošus in ambra.

Strokovnjaki za izdelovanje parfumov imajo na voljo okoli 2000 posebnih vonjev, iz katerega sestavijo nove-čutne simfonije. V določenem parfumu je lahko več kot sto različnih kemijskih sestavin. Za pripravo parfuma je potrebno izbrati pravilno kombinacijo različnih not.

Eterična olja so hlapljiva in močno dišeča olja pripravljena iz različnih rastlin. Uporabljajo se za pripravo likerjev in različnih dišav, pridobivamo pa jih na dva način.

Prvi način je iz naravnih rastlinskih virov:

  • Cvet: sivka, vrtnica, jasmin, ylang-ylang,
  • Plodovi: janež, koriander, kumina, brin,
  • Steblo in listi: geranija, paculi, limonina trava, žajbelj, timijan
  • Sadni olupki: limona, pomaranča, mandarina, bergamont,
  • Semena: kardamom, zelena, angelika, kumina,
  • Korenine: angelika, iris,
  • Veje in iglice: smreka, jelka, bor,
  • Smola in mlečni sokovi: mira, kadilo, galbanum
  • Drevesna skorja: kasakrila, cimet, vanilija,

Ali iz naravnih živalskih virov:

  • Ambra: je podoben vosku in je pepelnato sive barve. Izloča jo kit glavac. Glavna učinkovina ambre je ambrelin.
  • Mošus: je rjavordeča, trda in zrnata snov, ki jo izloča mošusni jelen. Glavna učinkovina je muskon.
  • Cibet: je podoben mošusu. Izločajo ga afriške in azijske mačke cibetovke. Glavna učinkovina je cibeton, ki prijetno diši in ima vonj po mošusu.
  • Kastor: je izloček iz žlez bobra, ki živi v področjih Kanade.

Razen naravnih eteričnih olj se v parfumeriji veliko uporabljo tudi sintetične spojine. Ružička je prvi izoliral iz mošusa - muskon in iz cibeta - cibeton. Tako je pripravil pot do njune sinteze. Obe spojine danes v veliki meri proizvajajo z industrijsko sintezo.

Kemiki uporabljajo za določanje organskih spojin v eteričnih oljih različne metode:

Plinska kromatografija, kombinirana z masno spekrometrijo; s pomočjo te metode lahko določijo molekulske mase posameznih spojin

Tekočinska kromatografija

Jedrska magnetna resonanca;
daje informacije o vrsti in številu različno razporojenih vodikovih atomov v molekuli

Infrardeča spektroskopija,
z njeno pomočjo lahko določimo prisotnost funkcionalnih skupin

UV spektroskopija; uporablja se za identifikacijo dvojnih vezi med ogljikovimi atomi

SESTAVINE PARFUMOV

Večina eteričnih olj spada v skupino terpenov. To so spojine, ki so sestavljene iz dveh, treh, štirih ali šestih izoprenskih enot. Izoprenska enota ima empirično formulo C5H8 .

Parfum je lahko sestavljen iz tristo različnih snovi. Različne funkcionalne skupine na izoprenskih molekulah prdečestavljajo spojine kot so: alkoholi, estri, ketoni, aldehidi. Najpogostejše sestavine parfumov eteričnih olj: mentol, karvon, linalol, citral, lomonen, anetol, vanilin.

Že od 19.stoletja dalje poskušajo kemiki na različne načine pripraviti sintetične nadomestke naravnih dišav. Na ta način so se razširile številne sintetične spojine, ki se danes uporabljajo v parfumeriji. Eterična olja, ki so sestavine parfumov, so mešanica različnih kemijskih spojin. Za pripravo sintetične spojine morajo kemiki najprej analizirati spojine v naravnih eteričnih oljih. Tako ugotovijo, katere spojine so odgovorne za prijeten vonj.

PARFUMI, ZGODOVINA IN SESTAVA

Biti lepa, obožavana in ljubljena - nič ne obljublja izpolnitev teh prastarih sanj vseh žensk tako zelo kot parfum. In rdečeko kateri produkt demonstrira tako nazorno, kako zelo so se te sanje v toku časa spremenile. Privoščite si sprehod skozi magični svet dišav in spoznali boste, kako zelo so se podobe žensk, njena vloga, status in hrepenenje skozi desetletja spreminjala.

Kdor dobro diši, je tudi viden pozitivno, in na sočloveka deluje privlačno. Pri tem gre za spoznanje, staro nekaj tisoč let. Za prve parfumerje veljajo egipčanski duhovniki. A dišeče vodice, ki so jih v svojih templjih proizvajali, so od kozmetičnih namenih služile tudi ritualom: ker je vonj tisto čutilo, ki najbolj direktno vpliva na podzavest, so kadila, dišeče palčke, dišeče sveče in druge dišave pri kultnih obrdečeih v vseh epohah igrale pomembno vlogo. Prepoznavno znamenje bogov, so bili prepričani Grki, je njihov božanski vonj. Že v Srednjem veku so dišavam pripisovali magične, zdravilne, a tudi slabe lastnosti.

Teza, da je umetnost mešanje dišav nekaj takšnega kot ženska stran alkimije, je vsekakor upravičena, kajti parfumi obljubljajo uresničitev prastarega ženskega hrepenenja: kontrolo nad ljubkostjo, privlačnostjo in lepoto.

Za pridobitev dragocenih sestavin potrebujemo najčistejša topila. Izhlapijo, ne da bi puščala kakršnokoli sled ali da bi kemično spremenila dišavo. Njihovo vrelišče je tako nizko, da vročina povzroči zgolj izhlapevanje in bistvo najljubše dišave ne uniči. Po izhlapevanju topil ostane od dišave le še kremasta zmes, tako imenovana "essence concrete". Ko tej zmesi odstranimo vosek, ostane najčistejša oblika "essence absolue" skoncentrirana duša izhodiščnega materiala, pogosta dražja kot samo zlato.

Kreacijo parfumerjev lahko razdelimo v tri skupine.

V prvo sodi cvetni koncept, ki sega od cvetlično sadnih in svežih do sladkih variant. Temu pripadajo tudi cvetlično-aldehidni parfumi.

Druga je skupina dišav Chypre, v kateri so uporabljeni mediteranski vonji. Sveže limone in kot nasprotje hrastov mah zaznamujeta ta dišavni akord, prav tako kot bergamotno olje in paculi.

V tretjo skupino sodijo orientalske dišave, med katerimi lahko razločujemo med ambrinimi in aromatičnimi različicami: prvi združuje svežino citrone z osnovo vanilije in ambre. Drugi, aromatični, bolj trpki variaciji dajo sestavino, kot so nagelj, muškatni cvet, in cimet, suho lesnato noto, cvetličnmi deleži, kot so jasmin ali ylang-ylang pa poskrbijo za ženstveno komponento.

Da dišavi vlijemo njeno magično moč, je potrebno več kot le uporabiti prave sestavine: dober parfum je nekaj takšnega kot celotna umetnina. Ime sodi prav tako neločljivo h konceptu kot zapeljiva steklenička in do zadnjega detajla premišljen imidž.

Šele harmonična usklajenost vseh komponent poskrbi, da čar deluje.